Blagovno znamko "Slovenski lešnik" je Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL) registriralo pri Uradu RS za intelektualno lastnino, da bi pripomoglo k večji prepoznavnosti lešnikov, pridelanih v okviru društva. 

   Blagovno znamko prepoznamo po znaku, ki prikazuje stilizirano podobo slovenskega kozolca z grmom leske in potokom v ozadju, kar predstavlja naravno razširjenost leske v slovenski krajini.                         V Slovenskem strokovnem društvu lupinarjev, ki deluje od leta 1999 dalje in združuje preko 120 pridelovalcev žlahtnih lešnikov in orehov v Sloveniji, skrbimo za izobraževanje, strokovno pomoč in svetovanje članom pri napravi nasadov in pridelavi. Spodbujamo zanimanje za nove nasade in si prizadevamo za pospeševanje uživanja zdravih lešnikov in orehov slovenskega porekla.

 V nasade uvajamo okolju prijazne tehnologije. Prevladujeta integrirana in ekološka pridelava, ki ju redno preverjajo pooblaščene inštitucije za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu. V primerjavi z velikimi, t.i. 'industrijskimi' pridelovalci v tujini, je za naše nasade značilna bolj konservativna, včasih tudi ročna obdelava in sonaravna pridelava z minimalno uporabo kemičnih sredstev. Tehnološki postopki, ki jih izvajamo v nasadih ter redno in pravočasno pobiranje in ustrezna dodelava (sušenje in skladiščenje) zagotavljajo dolgotrajno visoko kakovost lešnikov. Ravno po kakovosti se slovenski lešniki iz sortnih nasadov ločijo od večine uvoženih plodov, ki jih najdemo na slovenskem trgu.

 Pod znamko "Slovenski lešnik"  člani društva ponujamo izključno lešnike, pridelane v Sloveniji. Gre za znane in kakovostne žlahtne sorte, ki so primerne za naše podnebje in način pridelave.

 Lešniki, pridelani po načelu integrirane pridelave sadja in nadzirani s strani pooblaščenih kontrolnih organizacij, so dodatno označeni.           

 Logotip ima pravico uporabiti izključno član društva, ki je pristopil v sistem prodaje pod blagovno znamko "Slovenski lešnik".

 Pridelovalci se s prevzemom znamke zavezujejo spoštovati mednarodne standarde kakovosti, ki se nanašajo na notranjo in zunanjo kakovost lešnikov.

 Lešniki kakovostni standardi daljša

 Lešnikova jedrca morajo biti čista, zdrava, dobro razvita, brez živih insektov ali vidnih znakov poškodb od insektov, brez plesni, tujega vonja in okusa; ne smejo biti žarka in smejo vsebovati največ 6 % vlage.

 Glede na kakovost in velikost so plodovi razvrščeni v ekstra, I. ali II. razred. Tržni standardi opredeljujejo tudi načine pakiranja in označevanja plodov.

 Za nadzor nad upoštevanjem standardov skrbi društvo preko usposobljenih kontrolorjev oz. pooblaščene kontrolne organizacije.

 Pripravila: Peter Aužner, Anita Solar

Vir Slovenski lešnik

 Blagovno znamko "Slovenski oreh" je Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL) registriralo pri Uradu RS za intelektualno lastnino, da bi pripomoglo k večji prepoznavnosti orehov, pridelanih v okviru društva. 

 Blagovno znamko prepoznamo po znaku, ki prikazuje stilizirano domačijo z drevesom oreha na dvorišču, kar predstavlja tradicionalno razširjenost oreha na slovenskem podeželju.             

 V SSDL, ki deuje od leta 1999 in združuje preko 120 pridelovalcev žlahtnih orehov in lešnikov v Sloveniji, skrbimo za izobraževanje, strokovno pomoč in svetovanje članom pri napravi nasadov in pridelavi. Spodbujamo zanimanje za nove nasade in si prizadevamo za pospeševanje uživanja zdravih orehov slovenskega porekla.

 V nasade uvajamo okolju prijazne tehnologije. Prevladujeta integrirana in ekološka pridelava, ki ju redno preverjajo pooblaščene inštitucije za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu. V primerjavi z velikimi, t.i. 'industrijskimi' pridelovalci v tujini, je za naše nasade značilna bolj konservativna, včasih tudi ročna obdelava in sonaravna pridelava z minimalno uporabo kemičnih sredstev. Tehnološki postopki, ki jih izvajamo v nasadih ter redno in pravočasno pobiranje in ustrezna dodelava (sušenje in skladiščenje) zagotavljajo dolgotrajno visoko kakovost orehov. Ravno po kakovosti se slovenski orehi iz sortnih nasadov ločijo od večine uvoženih plodov, ki jih najdemo na slovenskem trgu.

 Pod znamko "Slovenski oreh" člani društva ponujamo izključno orehe, pridelane v Sloveniji. Gre za znane in kakovostne žlahtne sorte, ki so preizkušene in primerne za naše podnebje in način pridelave.

 Orehi, pridelani po načelu integrirane pridelave sadja in ekološko pridelani orehi (obe vrsti pridelave sta nadzirani s strani pooblaščenih kontrolnih organizacij), so dodatno označeni

  Logotip ima pravico uporabiti izključno član društva, ki je pristopil v sistem prodaje pod blagovno znamko "Slovenski oreh".

 Pridelovalci se s prevzemom znamke zavezujejo spoštovati mednarodne standarde kakovosti, ki se nanašajo na notranjo in zunanjo kakovost orehov.

 Oreh tržni standardi daljša

 Celi orehi v luščini morajo imeti zdravo, suho, nepoškodovano in čisto luščino; jedrca morajo biti čvrsta, zdrava, brez plesni in vidnih tujih primesi; vsebujejo največ 8 % vlage, so brez tujega vonja in okusa ter ne smejo biti žarka.

 Glede na kakovost in velikost so plodovi razvrščeni v ekstra, I. ali II. razred. Tržni standardi opredeljujejo tudi načine pakiranja in označevanja plodov.

 Za nadzor nad upoštevanjem standardov skrbi društvo preko usposobljenih kontrolorjev oz. pooblaščene kontrolne organizacije.

 Pripravila: Peter Aužner, Anita Solar

Vir Slovenski oreh

Kolektivna tržna znamka Srce Slovenije

Kvalitetne rokodelske izdelke ter pridelke in prehranske  izdelke z območja Srce Slovenije Razvojni center Srca Slovenije nagrajuje od leta 2016 z znakom kakovosti. Posebna oznaka - srček kakovosti - na izdelkih predstavlja dodano vrednost, ki gradi trajno zaupanje potrošnika v  izdelke KTZ Srce Slovenije. Označba kakovosti zagotavlja, da je izdelek kakovosten in prihaja z območja Srca Slovenije.

Z imenom Dobrote slovenskih kmetij je poimenovan obsežen vsakoletni projekt, ki se pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Občine Ptuj ter z velikim entuziazmom, neusahljivo energijo in trdno odločenostjo zavodov po vsej Sloveniji, predvsem pa Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ohraniti in spodbujati domače in kvalitetno, izvaja že od leta 1990.

Osnova projekta je celoletno delo kmetijskih strokovnjakov na terenu, pri čemer veliko vlogo odigrajo svetovalci za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter za razvoj podeželja. Namen tega dela je čim več kmetij na Slovenskem spodbuditi k pridelavi zdrave domače hrane in neposrednemu trženju le te.

Za doseganje višje dodane vrednosti pridelkov je ključnega pomena predelava, zaradi česar se vedno več kmetij odloča za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kar jim odpira veliko večje možnosti. Med sodelujočimi kmetijami jih ima registrirano dopolnilno dejavnost že več kot 60%.

Za ugotavljanje kakovosti so organizirana senzorična strokovna ocenjevanja kar 13 skupin izdelkov. Po v drugi polovici januarja objavljenem razpisu okrog 600 kmetij, ki izpolnjujejo pogoje (vpis v register kmetijskih gospodarstev pri MKO), da v ocenjevanje več kot 1.100 dobrot. 

Med koncem februarja in sredino maja strokovne komisije s posebnimi referencami za posamezne skupine dobrot le-te senzorično ocenijo v skladu z natančnimi pravilniki, ki temeljijo na veljavni zakonodaji s področja kakovosti prehranskih izdelkov. Vse ocene posameznih izdelkov so skrbno zabeležene v zapisnikih, ki so osnova za podelitev priznanj.

Vrhunec projekta je razstava, ki je organizirana v minoritskem samostanu na Ptuju vsako leto, tretji vikend v maju. Obsežna štiridnevna prireditev vključuje razstavo dobrot, ki so prejele zlato, srebrno in bronasto priznanje, aktualne strokovne posvete in predavanja, bogato sejemsko dogajanje s ponudbo številnih dobrot, raznovrstni kulturni in zabavni program, predstavitve in seveda: podelitve trdo zasluženih priznanj. Te so potrditev pravega pristopa kmetijam, hkrati in nič manj pomembno pa verodostojna informacija kupcem, kje se lahko oskrbijo z res domačo, večinoma na tradicionalen in pod strogimi slovenskimi pravili pridelano hrano, ki bo prišla na njihove mize po čim krajši oskrbni poti.

V petindvajsetih letih je bilo podeljenih 15.032 priznanj: 5.735 zlatih, 4.919 srebrnih, 4.378 bronastih. Najboljšim pridelovalcem je bilo podeljenih kar 755 znakov kakovosti za trikrat zapored doseženo zlato priznanje za posamezno dobroto!

Pojem Dobrote slovenskih kmetij je uveljavljena blagovna znamka.

Znak Dobrote slovenskih kmetij katerekoli barve zagotavlja kakovostna živila z znanim poreklom, iz lokalno pridelanih surovin, predelana pretežno na tradicionalen način hrano. Zagotavlja domače!

Vir Dobrote slovenskih kmetij